Jama Pekel je tipično kraška jama, stara je več kot 3 mio let. Jama je dolga 1159 metrov in se lahko pohvali z največjim jamskim slapom v Sloveniji.

Ime: Jama Pekel
Regija: Savinsko-Šaleška regija
Dolžina jame: 1159 m
Globina jame: 42 m
Nadmorska višina: 275 m
Temperatura v jami: 10°C
Geografska širina/višina: 46.289857, 15.132953
Google zemljevid: Jama Pekel

 

Jama Pekel je kraška jama, stara več kot 3 milijone let in ima bogato zgodovino. Leži sredi Ponikvanskega krasa, dobre 4 km severno od Šempetra v Savinjski dolini. Je ena največjih za turiste urejenih kraških jam na Štajerskem. Jamo je izdolbel tok potoka Ponikvica, ki pred jamo ponikne, iz nje pa priteče z imenom Peklenščica. 1159 metrov dolga pot po jami je lahkotno speljana in lepo vzdrževana.

Vodni in suhi del jame

V jami spoznamo tako vodno kot suho kraško jamo, saj je sestavljena iz dveh etaž. V spodnjem, vodnem delu jame pot poteka ob potoku Peklenščica in vodi do največje znamenitosti v jami, do najvišjega slovenskega, za obiskovalce iz neposredne bližine dostopnega podzemnega slapa s štirimi metri vodnega padca. Zgornji, suhi del jame krasijo raznolike kapniške oblike. Ker voda s seboj prinaša različne snovi, so kapniki v jami obarvani v različnih odtenkih rdeče in rjave barve.

Skozi rove spodnjega, vodnega dela jame teče čez številne brzice in manjše tolmune potok Peklenščica. Ob vodi nas prostorne dvorane in ozke soteske vodijo do konca jame. Zapira jo sifon, skozi katerega privre štirimetrski podzemni slap, najvišji v Sloveniji, ki ga obiskovalci lahko vidijo z neposredne bližine. Vodni del jame krasijo tudi različne kapniške oblike, od stalaktitov, stalagmitov in kapniških stebrov vse do kalcitnih kristalov, ki se v svetlobi pravljično svetlikajo.

Ko se sprehajamo po spodnjem delu jame, je šum vode stalno prisoten. Izjema je le Tihi rov, ki je edini del jame, v katerem vlada popolna tišina in kjer je akustika neverjetna.

Iz spodnjega dela je pot speljana v zgornji, suhi del jame. Višina vzpona je podobna dvigu v 13. nadstropje stolpnice. Zgornji, suhi del jame je s stalaktiti, stalagmiti, ponvicami in jezerci prava zakladnica kapnikov. Ta, kapniško bogatejši del jame krasijo špagetom podobni kapniki, veliki stalaktit, ki spominja na šop banan, čebulaste kapnike, ponvice in velike kapniške orgle. Nad potjo, ki vodi v zgornji del jame, se boči naravni most, ki je nastal z združitvijo dveh sigastih grebenov. V zgornjem delu jame se nahaja bogata kapniška jama. Tudi v višjem delu jame je nekoč tekla voda, postopoma pa je našla pot v globlje dele, kjer teče še danes.

Življenje v jami

V jami Pekel živijo številne rastlinske in živalske vrste. Na stenah, po stropu ter v vodi se bohotijo lišaji, mahovi in alge, v jami pa se skrivajo tudi hroščki, pajki, polžki, raki in netopirji.